PADEL JE ARHETIP NARAVNI OTROK

Malo sem razmišljala, ali bi kaj napisala za FB ali ne … Nisem vedela, katere tematike bi se lotila. Pa pogledam arhetipe in pade NARAVNI OTROK.

In v trenutku vem, kaj bom napisala – naravo in dihanje.

Ja, včasih se kar zgrozim nad močjo arhetipov. Ko začnejo sodelovati s tabo, ti vedno neusmiljeno pokažejo resnico (če jo seveda želiš videti) ali pa ti pred nos postavijo tvoj naslednji korak (spet: če ga želiš videti).

Smo del narave, pa če si to priznamo ali ne.

Tisti, ki živimo v manjših krajih, se tega verjetno bolj zavedamo.

Hitro lahko pridemo do gozda in si privoščimo dihanje s polnimi pljuči.

V teh jesenskih, a mrzlih dneh je to še kako pomembno.

Skorajda je nujno, da si kljub hladu privoščimo sprehod v naravi, se povežemo z njo in zadihamo.

Še posebno, ker marsikdo med tednom vse delovne ure nosi masko in je dihanje bolj plitvo, zraven pa kar nekaj dodatnega ogljikovega dioksida.

Družbeno zahtevo, da moramo izgledati suhe, smo še kako ponotranjile.

Če se zavedamo ali ne, marsikdaj trebuh potegnemo notri, dihamo pa samo z zgornjim delom pljuč.

Sama sem se dihanja učila pred desetletji pri jogi.

Takrat sem prvič opazila, kako zelo plitko diham.

V nadaljnjih letih sem vaje dihanja še kar redno prakticirala.

A, če sem se spomnila na dihanje sredi delovnega dne, je bilo marsikdaj spet plitko, še posebej, če sem bila v stresu .

Začnimo se kljub zimi približevati naravi.

Preživljajmo proste trenutke na zraku in v družbi dreves, travnikov.

Vzamemo si čas, da se predihamo. Da izdihamo ves zaostali zrak iz pljuč.

KO SEM SE V LETU 2018 potepala po Mt. Shasti, me je vodnik indijanskega izvora učil dihati: »Vdih s polnimi pljuči, potem pa izdih. IN, KO ŽE MISLIŠ, DA SI IZDIHNIL VES ZRAK, IZDIHNI ŠE MALO. Pa še enkrat – kolikor še gre. Tako, da prav ves zaostali zrak izdihneš in z njim vred vse zaostale občutke, ki bi se še radi prilepili nate.« Prav v spominu ga še imam. Bil je res poseben, kako je komuniciral z gozdom. V spomin mi je dal dve veliki beli ptičji peresi. Še danes ju imam pri sebi.

NARAVNI OTROK nas želi pospremiti čez trenutno obdobje, ko je marsikdo zaskrbljen in v strahu pred prihodnostjo.

Prav je, da izdihamo vse staro. Vse, kar se je čez teden (ali skozi leta in leta) nabralo v nas.

Potem pa globok vdih narave, gozdnega zraka, pa čeprav hladnega.

Narava nas bo podprla, če bomo želeli. Če ji bomo stopili korak nasproti. Na razpolago nam je.

Na nas pa je, da jo opazimo in se ji približamo. Da jo spoštujemo in ji damo mesto, kot ji gre.