DAN, KO IZVEŠ RESNICO O PESMI DESIDERATA

Pospravljala sem predale. Prebijala sem se preko kupa zapiskov, tekstov, slikic, ki sem jih nekoč shranila, ker so mi ugajali. Da jih bom prebrala še kdaj. A so potem ostali v tem kupu. Prav do današnjega dne.

Pregledujem liste in mape, eno za drugo. Preberem začetek, da vidim na katero stran bo tekst romal: v koš za odpadke ali na kup za v predal … do naslednjega pospravljanja, verjetno.

Imam ga v hrvaškem jeziku, podpisanega z letnico 1692.

V nekem obdobju mi je tekst dajal veliko upanje.

Pravzaprav sem ga kot študentka znala na pamet in sem si ga govorila, kadar sem bila v stresu ali v stiski.

Danes sem se prvič v življenju odpravila na splet, da pogledam, od kje je ta tekst.

Me je pa kar zvilo …

V 50-ih letih pa jo je rektor Cerkve Sv. Pavla v Baltimoru (Maryland) razdelil med svoje vernike, češ, da jo je pred leti našel napisano na listu, ob njej pa pripis »Old St. Paul’s Church, Baltimore A.C. 1692«. In ravno ta cerkev je bila osnovana leta 1692.

Kako hitro lahko lepe stvaritve človeškega duha pojmujemo kot da pripadajo vsem. Saj je po eni strani to velika pohvala avtorju, ampak vseeno je prav, da se avtor navede zraven.

Vprašanje, če se bi pesem Desiderata tako zelo razširila po svetu, če na njej ne bi bila napisana tako davna letnica.

Malo sem pogooglala.

Krivica glede avtorstva je popravljena na angleških straneh – praktično povsod je naveden Max Ehrmann. Kjer pa sem zdajle pesem videla objavljeno na slovenskih straneh, ali ni imela nobenega podpisa, ali pa je bila spodaj letnica 1692.

Kako slabo ljudje opravljamo svojo nalogo, da pogledamo izvor nečesa, kar objavljamo …

Vključno z mano … tudi jaz sem njen izvor poiskala šele danes