KO TE NA TOLE POSEBNO LETO PODPRE VESOLJE

Leto 2020 je res čudežno v vseh pogledih.
Neverjetno glede na zunanje dogajanje, še bolj pa glede na notranje.
Čudovito prebujanje v dolgoletne želje.
In vesolje se dobesedno ne ustavi.
Če se ustavim jaz, me dobrohotno pocuka za rokav ali celo pohvali na sredi gozdne steze.
»Vidiš, naredila si dobro. Daj še …«
Tako se mi je ta teden dogodilo tole drugo.
Sredi gozdne poti me ustavi par in moški se obrne name: »Vas lahko nekaj vprašam? Mi lahko poveste naslov vaše knjige?«
Ja, priznam. Popolnoma vznesena v sprehodu za nekaj trenutkov sploh nisem vedela o čem mi govori.
Nato le preklopim: »A, moje knjige?«
In glej ga zlomka, naslova se nisem mogla spomniti ?
Nasmejimo se skupaj.
Potem se le spomnim. Gospa pa mi pove, da si jo je lani sposodila v knjižnici in jo prebrala.

Pravijo, da narediš dobro delo, če pomagaš eni osebi.

Ni več le ena.
Zdaj jih je že kar nekaj bralcev, pa deklet na delavnicah, čez splet, …
Lepo je čutiti hvaležnost. Velika nagrada.
Slišim, kako mi vesolje v trenutkih, ko podvomim, ko se vprašam: »Zakaj?«,
namigne: »Za to!«
In mi da nov zagon.
                    *    *    *
Naslovna fotografija: Angelja (Katarinina palača, Puškin, Rusija)
                    *    *    *