KO DEL NAS ODMRE, SE IZRAZI NOVA PERSPEKTIVA
Dan se je pričel povsem običajno.
Kako se sploh lahko dan, ki na notranji ravni prinese popoln razkorak s stvarjo,
ki ti je leta življenja predstavljala pomemben temelj življenja, začne tako običajno?
Ni bilo slutnje, ni bilo znaka.
Samo dogodek. Dokončen.
In zdaj čutim, da se je razklalo, da boli, da odhaja del moje notranjosti.
Da bodo moje globine odslej razumele drugače …
Čas je že bil.
Lahko spustim.
Dovolim.
Da odide …
Da se osvobodim … te potrebe …
Pa saj sem pred časom prosila, da se razreši.
In se je.
Boleče.
Ne po moje.
Očitno je prav, da je tako.
Ples v svobodo? Zavedanja?
Opotekajoči ples v svobodo?
Kako zaključiti s starimi vzorci pa sem opisala tudi v knjigi Utrinki z moje poti.
