V knjigi Utrinki z moje poti se je avtorica soočila s pojmi, ki so se je dotaknili v različnih življenjskih dogodkih. Tudi povsem vsakdanjih, ki se dogajajo nam vsem. Priznala si je, kako pomembno je naše telo, ki je vozilo duše. Kako kreiramo svoja življenja in kako prepoznamo intuicijo. Pa tudi, kdaj si dovolimo, da nas ustavi notranji saboter, kako se vpletamo v kolektivno zavest, razočaranja, ko se počasi skozi prepuščanje, spreminjanje in zaupanje dvigujemo proti ljubezni in svoji biti:

»Kajti ves čas se vzpenjamo

po spirali proti vrhu,

proti koncu poti,

ki jo bomo nekoč

in nekje dosegli.«

(Angelja Kjara Surca, Utrinki z moje poti)