NAKUPOVALNI VOZIČKI IN KOVANČKI

V teh nenavadnih OSTANI DOMA-časih, ki so tako drugači, se tudi ljudje odzivamo nenavadno.

In, ker itak nimam nekih blaznih obveznosti (ni predstav, ni savn, ni masaž, …), si z zanimanjem ogledujem raznovrstne reakcije ljudi (tudi svoje). Pa čeprav v bontonu piše, da opazovanje ljudi ni ravno lepa čednost …

Prav nenavadno veliko število zanimivih vedenj sem zabeležila ob nakupovalnih vozičkih.

Posledica omejitve števila kupcev glede na površino trgovine je namreč pred nekaterimi nakupovalnimi centri močno posegla tudi v število nakupovalnih vozičkov.

Se napotim zadnjič z evrčkom v roki proti prostoru za vozičke, tam pa nobenega. K sreči tudi nobenega čakajočega. Le štiri prazne verige so ležale na tleh. Pripelje poln voziček starejša gospa iz trgovine. Odmašira mimo mene, pa čeprav ji molim tisti kovanček. »Imam žetonček,« mi pojasni v zadregi in prične z razmotavanjem vrečk, pobiranjem verige s tal in izmotavanjem žetončka iz balance nakupovalnega vozička. Ob tem ji najprej iz rok zdrsne ena vrečka s solato in solata se odkotali iz vrečka, pa še list solate odpade od solate. Kar komplicirana situacija, če pomislim, da se je ubadala še z dvema vrečkama, ki jih je dajala iz vozička, verigo in še z žetončkom. Nič čudnega, da je ob tem popolnoma padla v stres. Z rokami je začela neverjetno hitro opletati okoli sebe, čeljust se ji je začela tresti. Sem res sočustvovala z njo. A nič ni pomagalo, da sem ji ponavljala, naj kar v miru in počasi opravi. Gospa je dovolila stresu, da jo popolnoma obvlada. Kljub temu je na koncu le uspela zbrati vse vrečke, solato (vključno z listom) in še žetonček iz priklenjenega vozička.

Zdaj je prišel moj čas, da v taisto balanco nakupovalnega vozička vtaknem svoj evrček in odidem v trgovino. 

Še ena ovira me je čakala. V predprostoru (je bilo zunaj mrzlo), me je čakal študent, ki je najprej pošprical balanco vozička, potem pa namignil še meni. Nekaj časa je trajalo, preden mi je potegnilo, da sem ubogljivo nastavila roki in mi je v obe dlani nalil razkuževalno lužico … Otresla sem vso tekočino z dlani in dobila njegovo dovoljenje, da vstopim. Ko sem stopila med police, sem se spogledala z bližnjimi kupci, ki tudi niso bili ravno navdušeni nad takšnim sprejemom.

Ko nakupljene stvari zložim v avto, voziček odpeljem proti trgovini. Pred vrati že stoji čakajoči kupec. Potisnem voziček proti njemu, moški ga vzame in odide. Nič nisva komplicirala z evrčki … ali pa žetončki … Moški se še spomnijo ne, da bi molili tisti kovanček – kamoli žetonček. Ženske smo tiste, ki imamo s tem veliko večje težave. S sprejemanjem. Vse je treba vrniti in plačati.

Danes pa spet veselica.

Nobene vrste pri vozičkih. Vtaknem evro v balanco, veriga se sname, voziček pa se noče ločiti od ostalih dveh. Ni šans, da ga spravim dol. Rukam in premikam različne dele vozička. Na drugi strani pa ena punce tlači v balanco verigo, pa denarja ne more dobiti ven. In zdaj naju kar naenkrat trije opazujejo, kako se mučiva. Pa se spogledava s punco. »A ne gre,« reče ona. »Ne, noče dol,« rečem jaz. Si pomigneva. Jaz poberem verigo s tal in vzamem ven svoj evro. Ji ga dam, pa vzamem njen voziček, ki se noče pripeti.

Tokrat sem pričakovala, da bo v predprostoru že nameščen kar tuš za dezinfekcijo. Morda tak, kot so vodni tuši v laboratoriju za primer nesreče. Potegneš vodo, pa ti odplakne kemikalije … No, k sreči danes ni bilo ne tuša in tudi ne več študenta z brizgo – le še avtomatsko razkužilo za roke. Nakupim, razložim in odpeljem voziček nazaj. Tokrat ga pripnem brez težav in v moji roki ostane kovanček za 2 evra, ki ga punca ni mogla spraviti ven. Vesolje je delovalo – nazaj sem dobila oba evra … Punca pa ob naslednji priliki – če seveda pozna njegove zakone.

*          *          *

Vir naslovne fotografije: Unsplash.com

Avtor naslovne fotografije: Bianca Lucas

*          *          *

Prispevke o različnih arhetipih lahko najdete na mojem You Tube kanalu – Angelja na povezavi  https://www.youtube.com/@angelja859/videos

Objave najdete tudi na FB na povezavi https://www.facebook.com/angelja.k.surca/

Sem avtorica knjige Utrinki z moje poti, Razmišljanja o osebnostni rasti. Opis knjige lahko najdete na povezavi  https://angelja.si/predstavitev-knjige/